Nekatere od najpomembnejših kemičnih snovi v okolju držav Evropske unije so onesnaževala, ki onesnažujejo zrak na prostem in v zaprtih prostorih, vključno z vsemi oblikami azbesta, benzenom, izpušnimi plini dizelskih motorjev in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAO), onesnaževala v vodi in živilih, kot so spojine arzena in anorganskega arzena, ter obstojna organska onesnaževala, kot so dioksini. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je onesnaženost zraka pred kratkim ocenila kot mešanico več onesnaževal, ki lahko povzročijo raka.

Za številne vrste raka obstaja dovolj dokazov, da jih povzročajo kemične snovi v okolju. Najpomembnejše vrste so pljučni rak, rak mehurja in kožni rak ter mezoteliom (rak celic mezotelija, tj. zaščitne plasti tkiva, ki obdaja prsni koš, trebuh in prostor okrog srca), levkemija in limfomi (slika 1).

Slika 1: Glavni deli telesa, kjer nastane rak v povezavi s kemičnimi snovmi v okolju

Vir: © iStockphoto.com

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) nenehno ocenjuje rakotvorni potencial kemikalij in drugih snovi pri ljudeh. Take ocene te agencije ali drugih mednarodnih ali nacionalnih organizacij so običajno prvi korak k preprečevanju raka in oblikovalcem politik omogočajo, da uvedejo ukrepe za zmanjšanje ali odpravo izpostavljenosti ljudi znanim rakotvornim snovem, pa tudi snovem, za katere obstaja sum, da povzročajo raka.

V okolju smo pomembno izpostavljeni tudi tobačnemu dimu iz okolja (ali neprostovoljnemu, pasivnemu kajenju), radonu in ultravijoličnemu sončnemu (UV) sevanju.