Običajno da, ker so rakotvorne snovi na delovnem mestu nevarnosti, ki se jim je mogoče izogniti, zato je najuspešnejša oblika preprečevanja izogibanje uporabi ali proizvodnji teh snovi na delovnem mestu, denimo z uporabo alternativnih tehnologij ali snovi. Zaradi tovrstnih ukrepov morajo organi izvajati regulativni nadzor. V Evropski uniji imajo zdaj vse države zakonodajo o nevarnih snoveh, ki delodajalcem in zaposlenim nalaga obveznosti, kar pomeni, da je delavec odgovoren za upoštevanje varnostnih predpisov pri delu. Zato se je na delovnih mestih zmanjšala izpostavljenost mnogim rakotvornim snovem.

Zakaj torej le „običajno da“?

Zakonodaja sama žal ne ščiti, pač pa je treba varstvene ukrepe uporabljati v praksi, delavci pa morajo upoštevati varnostna in zdravstvena navodila. Zato je treba skladnost s smernicami za varstvo nenehno nadzorovati. Z nadzorovanjem delovnega mesta se zagotovi, da se izpostavljenost rakotvornim snovem z vdihavanjem snovi, ki se prenašajo po zraku ali pri stiku s kožo ali z zaužitjem, čim bolj zmanjša. Osnovni ukrepi (glej sliko 3), ki jih običajno izvede strokovnjak za poklicno higieno, so:

• pregled postopkov, pri katerih se snovi uporabljajo ali se lahko proizvajajo,
• preverjanje, ali se upoštevajo varni operativni postopki,
• izvedba meritve ravni prahu, ki se prenaša po zraku,
• preverjanje ustreznosti osebne varovalne opreme (npr. rokavice, očala, zaščitna oblačila itd.) ter njena pravilna uporaba in vzdrževanje,
• preverjanje dobre osebne higiene,
• po potrebi izvedba meritve izpostavljenosti delavcev kemikalijam (biomonitoring) ter začetek in vzdrževanje ustreznih postopkov evidentiranja, obveščanja in pregledovanja.

Slika 3: Običajna razvrstitev praks nadzorovanja izpostavljenosti po pomembnosti

Vir: z dovoljenjem Nacionalnega inštituta za zdravje in varnost pri delu/centrov za preprečevanje in obvladovanje bolezni povzeto po spletni tematski strani „Control Banding Safety and Health“, www.cdc.gov/niosh/topics/ctrlbanding/default.html