Skupina naravno prisotnih vlaknastih mineralov s sedanjo ali zgodovinsko komercialno uporabnostjo zaradi svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Azbest se uporablja za izolacijo stavb in kot sestavni element številnih izdelkov, kot so skodle, vodovodne cevi, požarne odeje in plastični polnilci ter pri sklopkah in zavornih oblogah, tesnilih in ploščicah za avtomobile.
Glavni obliki azbesta sta krizotil (beli azbest) in krokidolit (modri azbest), druge pa še amozit, antofilit, tremolit in aktinolit.

Azbestu smo izpostavljeni z vdihavanjem vlaken,

• najpogosteje iz onesnaženega zraka v delovnem okolju (ljudje, ki živijo z delavci z azbestom so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu z oblačil);
• pa tudi iz zunanjega zraka v bližini industrijskih dejavnosti, ki predelujejo azbest;
• ali zraka v zaprtih prostorih stanovanj ali stavb, ki vsebujejo drobljiv azbestni material (pri čemer so načini izpostavljenosti montaža, odstranjevanje ali popravilo izdelkov, ki vsebujejo azbest, pri gospodinjskem vzdrževanju).

• pljuča
• mezoteliom (rak celic mezotelija, tj. zaščitne plasti tkiva, ki obdaja prsni koš, trebuh in prostor okrog srca)
• grlo
• jajčniki