Na splošno je odgovor da. V Evropski uniji so bili uvedeni številni ukrepi za nadzor nad rakotvornimi snovmi v okolju. Denimo ravni dioksinov v okolju, tudi v hrani in posledično v ljudeh, so se močno zmanjšale. Uporaba vseh oblik azbesta v državah članicah Evropske unije je bila prepovedana (z Direktivo 1999/77/ES se je od 1. januarja 2005 prepovedala uporaba vseh vrst azbesta, z Direktivo 2003/18/ES pa se je prepovedalo pridobivanje azbesta ter proizvodnja in predelava azbestnih izdelkov).

Vendar vse izpostavljenosti po državah Evropske unije niso pod optimalnim nadzorom. Medtem ko so stopnje onesnaženosti zraka v večjih evropskih mestih zdaj mnogo nižje, kot so bile v 60. ali 70. letih 20. stoletja, pa se stalno proučujejo še strožje varnostne omejitve. Razvijajo se nove tehnologije, kot so proizvedeni nanodelci, vendar čeprav je uporaba novih tehnologij urejena na podlagi razpoložljivega znanja, je treba njihov profil tveganja za nastanek raka nenazadnje še proučiti. Poleg tega lahko nove družbene razmere vplivajo na izpostavljenosti, ki so bile prej pod boljšim nadzorom. Novi znanstveni dokazi lahko pokažejo, da so izpostavljenosti, ki so do zdaj veljale za varne, morda rakotvorne. Izvedli so se številni kontrolni ukrepi in predpisi, dokaze in priporočila pa moramo stalno pregledovati in prilagajati. Poleg tega je treba nenehno spremljati skladnost s predpisi. V nekaterih državah na primer še vedno povzroča težave izpostavljenost azbestu med selitvijo, rušenjem, servisiranjem in vzdrževanjem.