Beseda „polnozrnat“ opisuje žitarico, pri kateri se ni odstranil ovojni del zrna (tj. otrob), ali žitni izdelek iz takih zrn. Številne žitarice (pšenico, riž, ječmen, oves in druge) pogosto pojemo po tem, ko so bile kot del proizvodnega postopka, v katerem se odstrani ovojni del zrna, rafinirane. Zaradi tega se spremenijo lastnosti žit, vključno s teksturo in okusom. V zadnjem stoletju je to postala običajna oblika, v kateri jih srečujemo, tj. bela moka, bel kruh, bel riž itd. Toda pri rafiniranju žitnih zrn se odstranijo tudi prehransko pomembne sestavine, in sicer nekatera hranila in zlasti prehranske vlaknine. To pomeni, da imajo rafinirana škrobna živila več kalorij (glede na težo enote), da jih lažje pojemo hitro ali preveč in da lahko prehitro zvišajo raven krvnega sladkorja ter ne zagotavljajo toliko dragocenih hranil.

Prehranske vlaknine so širok pojem, ki opisuje dele živil rastlinskega izvora, ki se v tankem črevesu ne prebavijo povsem in pridejo v debelo črevo, kjer jih fermentirajo običajne črevesne bakterije. Pri tej fermentaciji se proizvajajo koristna hranila in drugi proizvodi, ki pomagajo ohranjati zdravo črevesje. Polnozrnata živila (ter stročnice in sadje in zelenjava) so bogat vir prehranskih vlaknin. Stročnice (ki jih včasih imenujemo zelenjava) so živila, kot so grah, fižol, čičerika in leča, ki jih lahko uporabljamo v številnih različnih jedeh.