Skupina naravno prisotnih vlaknastih mineralov s sedanjo ali zgodovinsko komercialno uporabnostjo zaradi svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Azbest se uporablja za izolacijo stavb in kot sestavni del številnih izdelkov, kot so skodle, vodovodne cevi, požarne odeje in plastični polnilci ter pri sklopkah in zavornih oblogah, tesnilih in ploščicah za avtomobile.
Glavni obliki azbesta sta krizotil (beli azbest) in krokidolit (modri azbest), druge pa še amozit, antofilit, tremolit in aktinolit.

Azbestu smo izpostavljeni z vdihavanjem vlaken:

• predvsem iz onesnaženega zraka v delovnem okolju;
• najvišje ravni izpostavljenosti nastanejo pri mešanju z drugimi surovinami in suhem rezanju izdelkov, ki vsebujejo azbest, z brusilnimi orodji;
• izpostavljeni smo mu lahko tudi med montažo in uporabo izdelkov, ki vsebujejo azbest, ter vzdrževanjem vozil;
• izpostavljenost pa je lahko tudi posledica vlaken, ki jih domov na oblačilih prinesejo delavci z azbestom.

V Evropski uniji je uporaba azbesta zdaj prepovedana. Vendar so v številnih stavbah še vedno vgrajeni lomljivi krizotil in/ali druge vrste materialov, ki vsebujejo azbest, zaradi česar so delavci med vzdrževanjem, predelavo, odstranjevanjem in rušenjem še vedno izpostavljeni azbestu. Krizotil se uporablja tudi kot zavorna obloga, v tekstilu in drugje.