|
Tobačni izdelki za kajenje: V Evropi tobačni izdelki za kajenje najpogosteje vključujejo cigarete, cigare in cigarilosi, drobno rezan tobak za zvijanje cigaret ter tobak za pipe. Zaradi kajenja nastaja tudi cigaretni dim iz okolja, tj. dim, ki ga običajno sestavljata dim, ki se sprošča z gorečega konca cigarete ali drugih tobačnih izdelkov, in izdihan tobačni dim kadilcev. Tobačni dim iz okolja, ki ga vdihavajo nekadilci, se šteje za pasivno kajenje. |
|
|
Cigareta |
Je vsak zvitek tobaka, zavit v papir ali drug material, ki ni iz tobaka, s filtrom ali brez, lahko tudi aromatiziran, širok približno 8 mm in dolg od 70 do 120 mm. |
|
Tobak za zvijanje cigaret |
Posamezne na roko zvite cigarete, narejene iz drobno rezanega, razsutega tobaka in zavite v cigaretni papir, ki vsebujejo manj tobaka kot komercialne vrste (od približno 0,4 g do 0,75 g). |
|
Cigara |
Vsak zvitek tobaka z zunanjim ovojem iz tobaka ali katere koli druge snovi, ki vsebuje tobak. Obstajajo različne vrste cigar, in sicer kratke, tanke (cigarilosi), običajne in premium cigare. Nekatere kratke cigare imajo na koncu filter in so oblikovane kot cigarete. |
|
Tobak za pipe |
Pipa je pripomoček za kajenje tobaka, sestavljen iz tobačne komore (glave), ki jo z ustnikom povezuje tanka votla cevka (kanal). S pipami se pogosto ravna pazljivo. Razsuti tobak za kajenje pip je zmešan, da se dobijo mešanice okusa, ki pri drugih tobačnih izdelkih niso na voljo. |
|
Tobak za vodno pipo (šiša) |
Vodna pipa se običajno uporablja za kajenje tobaka, aromatiziranega ali fermentiranega z melaso ali drugimi snovmi. Tobak se segreva s tlečim ogljem premoga, dim pa se ohladi s potovanjem prek vode v cev in ustnik, skozi katerega se inhalira. |
|
Brezdimni tobačni izdelki – glede na način uporabe: Tobačni listi, ki se za uporabo ne zažgejo, so lahko namenjeni nazalni ali oralni uporabi. |
|
|
Za nazalno uporabo |
Tobak je sušen na dimu, nato fermentiran in predelan v suh prašek, imenovan suh njuhanec. Ta je za prodajo pakiran v majhne kovinske ali steklene škatlice. Inhalira se v nosnico. Ta uporaba je v Evropi zelo redka (pogostejša je v Združenem kraljestvu). Suh njuhanec v prahu se lahko uporablja tudi oralno. |
|
Za oralno uporabo |
Pri oralni uporabi brezdimnega tobaka v Evropi se tobak namesti v prostor med ustnico ali lice in dlesen ter nato nekaj časa žveči ali sesa. Čik tobaka, kar se nanaša na količino tobaka v velikosti žogice za golf, se večinoma žveči, žveček, ki je običajno mnogo manjši, pa se obdrži v ustih in ne žveči. V skandinavskih državah uporabljajo nove vrste brezdimnega tobaka, kot na primer švedski snus ali švedski vlažni njuhanec, ki je sestavljen iz majhnih vrečic, polnjenih s tobakom (njuhanec, pakiran v vrečke). Na Švedskem približno 21 % moških uporablja brezdimni tobak za oralno uporabo. Vendar tobačni izdelki za oralno uporabo med celotnim evropskim prebivalstvom niso močno razširjeni, tj. manj kot 2 %. |
|
Listi v razsuti obliki |
Sestavljeni so iz listov tobaka za cigare v razsuti obliki, ki so sušeni na zraku, razpecljani, narezani ali v obliki granul in ohlapno pakirani, da se oblikujejo majhni trakovi rezanega tobaka. Večina znamk je oslajena in aromatizirana s sladkim korenom ter je običajno naprodaj v vrečkah. Listi tobaka v razsuti obliki imajo veliko vsebnost sladkorja (približno 35 %). Ščep tobaka se vstavi v usta med lice in spodnjo ustnico, običajno bolj proti zadnjem delu ustne votline, ter se bodisi žveči bodisi za dlje časa zadrži v ustih. Slina se izpljune ali pogoltne. |
|
Vlažen njuhanec (snus) |
Tobak je sušen na zraku ali dimu, nato pa razrezan na majhne delce („drobno rezani“) ali trakove („dolgo rezani“). Stebla in semena se ne odstranijo. Vlažen njuhanec se prodaja v raztreseni obliki ali pakiran v majhne vrečke, ki so pripravljene za uporabo, imenovane zavitki ali zavojčki. Grudica (imenovana fuga) ali vrečica se za dlje časa namesti pod ustnico ali med lice in dlesen. Slina se lahko pogoltne ali pogosteje izpljune. |
|
Žveček betela z dodanim tobakom |
Liste betela za žvečenje običajno uporabljajo skupine manjšin, ki prebivajo v Evropi, zlasti v Združenem kraljestvu v skupnostih migrantov iz osrednje, vzhodne, južne in jugovzhodne Azije. Žveček betela s tobakom je običajno znan kot „paan“ ali „pan“ ter je sestavljen iz štirih glavnih sestavin: (i) lista betela, (ii) oreha palme areka, (iii) gašenega apna in (iv) tobaka. Tobak se lahko uporabi v surovi, na soncu sušeni ali praženi obliki, nato se na drobno nareže ali zdrobi v prah in odišavi ali prevre in spremeni v pasto ter odišavi z rožno vodo ali parfumom. Končni izdelek (žveček) se vstavi v usta in žveči. |
|
Maras |
Maras je vrsta brezdimnega tobaka, ki je močno razširjena v jugovzhodni regiji Turčije, zlasti v mestih Kahramanmaraş in Gaziantep. Najprej se na soncu sušeni listi tobaka zdrobijo v prah in zmešajo z lesnim pepelom, zlasti hrasta, oreha ali trte. Nato se mešanica poškropi z vodo za navlažitev. Majhna količina mešanice se za 4–5 minut vstavi med spodnjo ustno sluznico in dlesen. Ta postopek se čez dan večkrat ponovi. Nekateri ljudje celo spijo s prahom v ustih. |
Vir: © danck - iStockphoto.com
- Katere vrste tobačnih izdelkov se uporabljajo v Evropi?
- Ali uporaba tobaka povzroča raka? Kolikšen odstotek raka povzroča kajenje?
- Ali raka povzročajo vse oblike tobaka?
- Katere snovi v tobaku so rakotvorne?
- Ali nikotin povzroča raka?
- Ali lahko drugi dejavniki spremenijo tveganja za nastanek raka, povezana s kajenjem? Kaj če uživam alkohol in kadim tobačne izdelke?
- Ali je kajenje vodne pipe varno?
- Ali lahko z opustitvijo kajenja zmanjšam tveganje za nastanek raka ali smrt zaradi raka?
- Kaj lahko storim za opustitev kajenja?
- Kaj lahko storim za opustitev uporabe brezdimnega tobaka?
- Ali lahko z zmanjšanjem števila pokajenih cigaret zmanjšam tveganje za nastanek raka?
- Kaj so elektronske cigarete (e-cigarete)?
- Ali so elektronske cigarete manj nevarne od klasičnih?
- Ali je v določenih podskupinah prebivalstva kajenje običajnejše?
- Kaj se lahko zgodi, če poskušam prenehati kaditi?
- Ali s svojim kajenjem vplivam na to, da kadijo tudi drugi?