Zdravniki, ki paciente, med njimi zlasti otroke, ki so bolj dovzetni za učinke ionizirajočega sevanja, napotijo na diagnostične postopke, ki vključujejo sevanje (diagnostično rentgensko slikanje, računalniška tomografija (CT-slikanje) ali preiskava z izotopi), in izvajalci teh postopkov se praviloma zavedajo, kako previdno uporabljati sevanje. Običajno so tveganja za nastanek raka, povezana s temi postopki, zelo majhna, in kadar je postopek upravičen, so koristi večje od vseh morebitnih škodljivih posledic za zdravje ljudi. Vendar bi morali biti postopki ionizirajočega sevanja omejeni na diagnostiko ob sumu bolezni in se ne bi smeli izvajati v okviru rutinskih zdravstvenih pregledov.

Pomembno je, da se ti postopki izvajajo v korist pacienta. Zavračanje preiskave ima lahko zelo resne zdravstvene posledice, če se zaradi tega bolezen ali poškodba ne diagnosticirata ali je diagnoza postavljena pozno ali ni pravilna. Če pa se take preiskave izvajajo redno, se morajo pacienti zavedati, da lahko svojega zdravnika prosijo, naj preveri, ali je vsaka preiskava zdravniško upravičena, da bi tako preprečili nepotrebno izpostavljenost rentgenskim žarkom ali CT-slikanju. Včasih obstajajo druge možnosti, kot je ultrazvočni pregled ali uporaba preiskave z nižjo dozo sevanja, vendar bi bilo treba pri izbiri vrste preiskave za pravilno diagnostiko zaupati presoji zdravnikov.