Uporaba večine umetnih virov sevanja se nadzoruje z zakoni. V skladu z njimi lahko radioaktivne materiale uporablja le pooblaščeno osebje. Ti zakoni vsebujejo stroge omejitve za vsak morebiten izpust radioaktivnih snovi v okolje. Od delodajalcev prav tako zahtevajo, da nadzirajo in omejujejo izpostavljenost uslužbencev sevanju.

V zdravstvu se sevanje običajno uporabi, ko zdravnik meni, da bi moral pacient opraviti določen postopek, ki je lahko diagnostično rentgensko slikanje, računalniška tomografija (CT-slikanje), preiskava z izotopi ali radioterapija. V teh primerih zdravnik presodi, ali postavitev diagnoze ali zdravilni učinek bolj koristita pacientu kot pa majhno dodatno tveganje za nastanek raka zaradi izpostavljenosti sevanju. V večini držav obstajajo smernice v pomoč pri tej klinični presoji.

Nekaterih naravnih virov sevanja ni lahko nadzorovati. Kako izpostavljeni smo kozmičnemu sevanju in gama žarkom iz naravnega vira radioaktivnosti v kamninah in prsti, v veliki meri določa to, kje živimo. Najpomembnejši naravni vir radioaktivnosti je radon v domovih in na delovnih mestih, ki pa ga lahko nadzorujemo.