Količina UV sončnega sevanja, ki doseže zemeljsko površje, pri čemer je treba upoštevati UV indeks, je odvisna od več dejavnikov, od katerih sta najpomembnejša čas dneva in letni čas.

UV sevanje je običajno najmočnejše nekaj ur okrog poldneva in manj močno zgodaj zjutraj ali pozno popoldne/zvečer (glej sliko 1).

Slika 1: Profil sončnega dneva

Vir: objavljeno z dovoljenjem Ameco Solar s spletne strani solarexpert.com

Poleti se približno 20–30 % celotne dnevne količine UV sevanja prejme med 11. in 13. uro, 75 % pa med 9. in 15. uro (glede na sončni čas, ne lokalni čas). Sezonske spremembe UV sevanja, ki doseže zemeljsko površje, so precejšnje v zmernih regijah, mnogo manjše pa v regijah bližje ekvatorju.

Drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na moč UV sevanja na zemeljskem površju, so:

• Zemljepisna širina (letne doze UV sevanja se z večjo oddaljenostjo od ekvatorja zmanjšujejo).
• Nadmorska višina (na splošno se na vsakih 300 m nadmorske višine za približno 4 % poveča jakost UV žarkov).
• Odboj od površine (npr. snega, vode) (sneg odbija do 85 % UV žarkov, voda pa približno 5–10 %; odbiti UV žarki lahko kožo poškodujejo ravno toliko kot neposredni žarki).
• Oblaki (za koliko se bo količina UV sevanja, ki doseže zemeljsko površje, zmanjšala zaradi oblakov, je odvisno od njihove debeline, gostote in oblike).
• Onesnaženost zraka (tako kot oblaki tudi mestni smog spremeni količino UV sevanja, ki doseže zemeljsko površje).