Da, v številnih državah. Čeprav je v vsaki državi članici vzpostavljena zakonodaja, ki določa, kje je dovoljeno kaditi, se obseg prepovedi kajenja (ali velja za vse zaprte delovne prostore, javna prevozna sredstva, zaprte javne prostore in druge javne prostore, ki niso nujno zaprti) ter stopnja njenega izvajanja med državami močno razlikujeta.

V skladu z raziskavo, ki jo je leta 2012 naročila Evropska unija in v kateri je sodelovalo več kot 12 000 udeležencev iz 27 držav (EU-27), je več kot 25 % udeležencev poročalo, da so bili vsaj občasno izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja na delovnem mestu (od tega 19 % kadilcev in 17 % nekadilcev). Skupni delež udeležencev raziskave, ki so bili najbolj intenzivno izpostavljeni (več kot pet ur na dan), je znašal 3 % (od tega 5 % kadilcev in 1 % nekadilcev). Na splošno jih je med udeleženci raziskave, ki so šest mesecev pred raziskavo obiskali restavracijo, 14 % navedlo, da so na tistem kraju opazili kajenje. Ta odstotek je bil višji pri udeležencih, ki so obiskovali bare (28 %). Na sliki 2 so prikazani deleži udeležencev raziskave, ki so poročali o izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja v obratih, ki ponujajo hrano in pijačo, leta 2009 in leta 2012, na splošno (EU-27) in po posamezni državi.

Slika 2: Deleži udeležencev raziskave v Evropski uniji, ki so poročali o izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja v obratih, ki ponujajo hrano in pijačo, leta 2009 in leta 2012, na splošno in po posamezni državi

Slika 2a – Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja v EU-27 v letih 2009 in 2012

Slika 2b – Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja v EU-27 v letih 2009 in 2012

Slika 2c – Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja v EU-27 v letih 2009 in 2012

Vir: povzeto po delovnem dokumentu služb Komisije, Poročilo o izvajanju Priporočila Sveta z dne 30. novembra 2009 o okolju brez tobačnega dima (2009/C 296/02)