Vdihavanje tobačnega dima iz okolja povzroča prezgodnjo smrt in številne bolezni, in sicer pljučnega raka, koronarno srčno bolezen in pljučne bolezni, ter negativno vpliva na zdravstvene težave, kot je astma. Zaposleni na delovnih mestih, kjer ljudje še vedno kadijo, kot so bari in restavracije v nekaterih državah, so temu dimu močno izpostavljeni. Ocenjuje se, da vdihavanje tobačnega dima iz okolja v Združenem kraljestvu povzroči 14–15 % primerov pljučnega raka pri nekadilcih. Ta odstotek je lahko višji v državah, v katerih je izpostavljenost temu dimu bolj razširjena kot v Združenem kraljestvu, na primer v državah z večjim številom kadilcev ali večjo razširjenostjo kajenja doma. Med osebami, ki niso nikoli kadile, obstaja za tiste, ki so izpostavljene temu dimu, dvakrat večje tveganje za nastanek pljučnega raka kot za osebe, ki temu dimu niso izpostavljene.

Kajenje povzroči zastoj rasti ploda. Novorojenčki nosečnic, ki kadijo cigarete, so v povprečju približno 150–250 g lažji kot novorojenčki nekadilk. Nizka porodna teža je povezana z večjimi škodljivimi učinki za zdravje novorojenčkov. Če mati kadi, se to povezuje tudi z večjim tveganjem za sindrom nenadne smrti dojenčka ter akutne bolezni dihal in težave z ušesi pri otrocih.