S presejanjem se poskuša raka debelega črevesa in danke (ali pogoje, ki lahko to bolezen povzročijo) odkriti v zgodnji fazi, ko so možnosti za uspešno zdravljenje dobre. Obstajata dve metodi presejalnega pregleda za odkrivanje raka debelega črevesa in danke:
- test za odkrivanje sledi krvi v blatu ali t. i. test na prikrito krvavitev v blatu („faecal occult blood test“ – FOBT);
- pregled znotraj črevesa s postopkoma, imenovanima fleksibilna sigmoidoskopija ali kolonoskopija.
Test na prikrito krvavitev v blatu je biokemijski test, pri katerem se lahko v vzorcu blata odkrijejo drobne količine krvi. Te količine so tako majhne, da jih s prostim očesom ni mogoče opaziti (zato je uporabljen izraz „prikrita kri“). Ta metoda se v Evropski uniji najpogosteje uporablja pri presejanju za to vrsto raka. Obstajata dve vrsti testa na prikrito krvavitev v blatu: test gvajak in imunokemični test (imenovan tudi fekalni imunokemični test – FIT). Obe vrsti testov se razlikujeta v načinu odvzema vzorcev blata in načinu njihove analize. Oba testa izvajate doma. S presejalnim kompletom testa se enostavno odvzamejo majhni vzorci blata, ki jih je treba analizirati v laboratoriju.
Fleksibilna sigmoidoskopija in kolonoskopija sta medicinska postopka, pri katerih se uporablja dolga, upogljiva, ozka cev, ki je na enem koncu sestavljena iz optičnih vlaken in majhne leče za pregledovanje. Cev se vstavi prek zadnjika, da se lahko pregleda notranjost črevesa, in lahko prikažejo spremembe, nastale zaradi raka ali drugih bolezni, kot so polipi. Polipi so nenormalne tvorbe (rašče) znotraj črevesa, ki se lahko v nekaterih primerih razvijejo v raka debelega črevesa in danke, če se ne odstranijo. Če se polipi odkrijejo, se lahko večinoma odstranijo brez bolečin med presejalnim pregledom. Kolonoskopija omogoča pregled celotnega debelega črevesa. Fleksibilna sigmoidoskopija omogoča le pregled spodnjega dela debelega črevesa, je hitrejša in se lahko opravi brez sedacije, za pripravo črevesa na pregled pa je potreben le klistir (tj. priprava pred preiskavo). Sigmoidoskopija in presejalna kolonoskopija sta invazivni preiskavi, zato ju lahko spremljajo resni zapleti.
Če se pri presejanju s testom gvajak in imunokemičnim testom ali fleksibilno sigmoidoskopijo odkrijejo nenormalni izvidi, boste morali opraviti kolonoskopijo, da se pregleda notranjost celotnega črevesa zaradi prisotnosti raka in polipov.
Večina študij o učinku presejanja na preprečevanje smrti zaradi raka debelega črevesa in danke je bila opravljenih pri zdravih ljudeh, starejših od 45–50 let in mlajših od 70–75 let. Vse od priporočenih presejalnih metod so učinkovite pri zniževanju tveganja za smrt zaradi te vrste raka. S študijami se je ugotovilo, da se je tveganje za smrt zaradi te vrste raka zaradi udeležbe pri presejanju s testom gvajak ali imunokemičnim testom zmanjšalo za 20–30 %, pri presejanju s fleksibilno sigmoidoskopijo pa za približno 50 %. Ocenjuje se, da se zaradi udeležbe na kolonoskopiji tveganje za smrt zaradi raka debelega črevesa in danke zmanjša za približno 30–65 %, toda dokazi za to oceno so omejeni.
Pri udeležencih študije se je tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke zaradi presejanja s fleksibilno sigmoidoskopijo zmanjšalo za približno 30 %. Povedano drugače, pri ljudeh, ki so se udeležili presejanja, je bilo preprečenih 3 od vsakih 10 primerov raka debelega črevesa in danke. Pri presejalni kolonoskopiji se tveganje zmanjša za približno 50–65 %, toda dokazi za to oceno so še omejeni.