Rak debelega črevesa in danke je znan tudi kot rak debelega črevesa, rak danke ali kolorektalni rak. Stene črevesa so sestavljene iz celic, ki se stalno obnavljajo. Včasih te celice nenadzorovano rastejo in tvorijo zatrdline, znane kot črevesni polipi (včasih imenovani adenomi). Polipi niso rak debelega črevesa in danke (običajno so benigni), vendar se lahko z leti spremenijo v maligno vrsto raka. Pri malignem raku pa se rakave celice širijo s prvotnega še na druga mesta in v druge dele telesa. Ta vrsta raka se začne najprej razvijati brez tipičnih bolezenskih znakov, kar lahko traja več tednov ali mesecev, v nekaterih primerih celo dlje. Ko začne rak napredovati, skupni začetni simptomi vključujejo krvavitev iz rektuma (danke), spremembe v odvajanju blata (na primer daljša obdobja driske) in slabokrvnost, ki lahko vodi do utrujenosti.

Za to vrsto raka lahko zbolijo moški in ženske. V Evropski uniji je rak debelega črevesa in danke tretji najpogostejši rak in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, pri čemer je bilo leta 2012 ocenjenih več kot 345 000 novih primerov in 150 000 primerov smrti. Približno 1 od 20 prebivalcev Evropske unije bo v življenju zbolel za to vrsto raka. Približno 8 od 10 ljudi s postavljeno diagnozo raka debelega črevesa in danke je starejših od 60 let. Približno 5 od 10 ljudi s postavljeno diagnozo raka debelega črevesa in danke bo zaradi te bolezni umrlo. Tveganje za smrt pa je nižje, če se rak odkrije med presejanjem.