Tveganje za smrt zaradi raka dojk pri ženski se zaradi odkritja raka na zgodnji stopnji ne zmanjša vedno. Čeprav se lahko z mamografijo odkrijejo maligni tumorji, ki jih ni mogoče zatipati, to ne pomeni vedno, da ženska zaradi zdravljenja majhnega tumorja ne bo umrla zaradi raka. Hitro rastoča ali agresivna vrsta raka se je morda že razširila v druge dele telesa, preden je bila odkrita. Presejanje morda ne bo podaljšalo življenja žensk s takimi tumorji, vendar bi se ženske s takimi tumorji svoje usodne bolezni dlje časa zavedale.  Poleg tega presejalna mamografija morda ne bo prispevala k podaljšanju življenja ženske, ki ima druge, resnejše zdravstvene težave.

Rentgenski žarki lahko povzročajo raka. Pri mamografiji so potrebni majhni odmerki sevanja, zato je tveganje pri tej izpostavljenosti majhno. Koristi presejalne mamografije v organiziranih programih so večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti sevanju.

Lažno pozitivni izvidi se pojavijo takrat, ko radiologi odkrijejo mamografsko nenormalnost, čeprav rak dejansko ni prisoten. Po vseh nenormalnih mamografijah je treba opraviti dodatna testiranja (diagnostično mamografijo, ultrazvok in/ali biopsijo), da se ugotovi, ali je prisoten rak. Zaradi lažno pozitivnih izvidov se lahko pojavi zaskrbljenost ali druge oblike psihološke stiske, kar običajno ni dolgotrajno. Tudi dodatno testiranje, da se izloči možnost raka, je lahko zamudno in povzroča psihične težave. Evropski standardi kakovosti so zasnovani tako, da so čakalne dobe čim krajše in da se zmanjša s tem povezana zaskrbljenost.

V 20-letnem obdobju bo približno 1 od 5 žensk, ki se redno udeležujejo presejanja, prejela lažno pozitivne izvide, ki se lahko pojasnijo brez invazivnih postopkov. V istem obdobju bodo pri približno 1 od 10 žensk potrebni invazivni postopki (uporaba igle za odvzem majhnih vzorcev tkiva dojke) brez operacije in pri približno do 1 od 100 žensk bo opravljena operacija, da se preverijo rezultati mamografije.

Obstaja pa tudi drugo tveganje, in sicer da bi se lahko pri presejanju odkril rak dojk, ki ga brez udeležbe na presejanju ne bi odkrili niti vi niti vaš zdravnik – to se imenuje prediagnosticiranje. Žal pa ni mogoče razločiti, pri katerih vrstah raka, odkritih s presejanjem, gre za prediagnosticiranje. V povprečju se ocenjuje, da gre v 5 do 10 od 100 primerov raka, odkritih s presejanjem, za prediagnosticiranje. Tveganje je nižje pri mlajših ženskah in večje pri starejših.