Ne. Majhen delež raka pri povprečnem številu evropskega prebivalstva, ki bi lahko bil posledica izpostavljenosti sevanju, morda 1–2 %, se lahko pripiše največjim virom izpostavljenosti sevanja za prebivalstvo, in sicer diagnostičnim zdravniškim preiskavam in naravnim virom sevanja iz tal, predvsem radonu.
Nekateri umetni viri sevanja, kot je proizvodnja jedrske energije, ali prevoz in odlaganje jedrskih odpadkov ali nesreče, ki vključujejo radioaktiven material, vzbujajo resno zaskrbljenost in privabijo pozornost medijev. V veliki večini primerov pa sta lahko zaradi kombinacije dobrega regulativnega nadzora nad sevanjem in radioaktivnim materialom, dobre klinične presoje v zdravstvenem okviru ter precejšnje pozornosti na radon v notranjih prostorih izpostavljenost sevanju in s tem povezano tveganje za nastanek raka zelo nizka. Industrijsko uporabo sevanja in radioaktivnost urejajo strogi predpisi. V normalnih pogojih delovanja je javnost tem virom sevanja zelo malo izpostavljena. Jedrski objekti, ki vsebujejo radioaktivni material, morajo imeti varnostne ukrepe in načrt ukrepov za primer nesreče, v katere so vključeni ukrepi za obveščanje in zaščito ljudi, ki živijo v bližini.
Slika 4: Viri sevanja
Vir: prirejeno z dovoljenjem ec.europa.eu/research/energy/euratom/index_en.cfm?pg=fission§ion=protection, obiskana 10. marca 2014