Ionizirajočemu sevanju naravnega ali umetnega izvora smo izpostavljeni vsi. Vaša osebna raven izpostavljenosti sevanju ali doza, izmerjena v milisievertih (mSv) na leto, je odvisna od tega, kje živite, kakšno delo opravljate, kaj jeste in pijete ter kakšne zdravstvene postopke ste imeli. Ocenjuje se, da povprečni Evropejec prejme 4 mSv sevanja na leto. Številni posamezniki so zaradi navedenih razlogov življenjskega sloga izpostavljeni dozam sevanja, ki so precej višje ali nižje od povprečja.

Enotna največja doza sevanja za mnoge od nas je posledica radona doma in znaša v povprečju 1–2 mSv na leto, vendar se to med domovi in lokacijami precej razlikuje. Večine drugih naravnih virov, kot so kozmični žarki ali nizke ravni naravne radioaktivnosti v hrani, pa posameznik ne nadzoruje zlahka, vendar ti na splošno ne dosegajo pomembne ravni (po ocenah znašajo pod 0,5 mSv na leto).

V Evropi so največji vir umetne izpostavljenosti sevanju zdravniški postopki, zlasti tisti, ki se uporabljajo pri diagnosticiranju zdravstvenih težav (kar po ocenah v povprečju znaša 1–2 mSv na državljana na leto, vendar je ta doza odvisna od tega, ali ste imeli preiskave in koliko ste jih imeli). Sevanje v zdravstvu se uporablja zaradi boljšega diagnosticiranja (npr. rentgenske slike za ugotavljanje mesta bolezni ali poškodbe za ustrezno zdravljenje) ali zdravljenja (obsevanje zaradi zdravljenja raka) ter je torej za pacienta koristno, prejeta doza sevanja pa je glede na večje koristi običajno sprejemljiva.

Pri drugih umetnih virih izpostavljenosti sevanju, kot so majhni, neizogibni izpusti radioaktivnega materiala iz jedrskih elektrarn med njihovim običajnim delovanjem, so prejete doze v primerjavi z drugimi zelo majhne (precej pod 0,01 mSv na leto celo za tiste, ki živijo blizu takih objektov). Večje doze sevanja, ki jih lahko prejmejo nekateri uslužbenci, kot so letalska posadka, delavci v jedrski elektrarni in nekateri podzemni rudarji, se gibljejo v razponu 1–10 mSv na leto, če delajo z radioaktivni materiali ali na krajih z večjimi ravnmi sevanja.

Kot posledica dveh velikih nesreč v jedrskih elektrarnah – v Černobilu v Ukrajini leta 1986 in v Fukušimi Daiči na Japonskem leta 2011 – je prišlo do izpusta velikih količin radioaktivnega materiala, pri čemer je bilo sevanju izpostavljenih veliko prebivalcev. Vendar je prebivalstvo zunaj držav nekdanje Sovjetske zveze zaradi černobilske nesreče prejelo dozo sevanja, ki zelo malo presega dozo, prejeto v celem življenju, sevanje iz Fukušime pa je bilo v Evropi zanemarljivo.